Obetajo se spremembe pri piškotkih in zakaj so te pomembne

Piškotkov ni potrebno posebej predstavljati. Kmalu po uvedbi uredbe GDPR so se nam obvestila o njih začela množično pojavljati na spletnih straneh, z malo pozornosti pa je bilo mogoče videti, da se piškotki med sabo pravzaprav razlikujejo. Spletne strani so tako iskale naše soglasje za t.i. nujne piškotke, v pop-upih so se pogosto pojavljali še analitični in jasno – tudi marketinški piškotki.

Piškotki različnih vrst

Nujni piškotki skrbijo za to, da se vam spletna stran sploh prikazuje pretežno normalno z vsemi funkcionalnostmi.

Z analitičnimi piškotki lastniki spletnih strani merimo njeno obiskanost (in seveda tudi koliko časa se nekdo zadrži na strani, kaj vse klika posamezna oseba, kolikokrat jo obišče in podobno).

Marketinški – kaj pa se skriva za njimi? Ko obiščete spletno stran, se sproži majhen delček kode (če ste seveda kliknili na to, da se strinjate z marketinškimi piškotki), ki vas identificira preko vašega Facebook profila. Oglaševalcem na Facebooku ta delček kode omogoča, da vas lahko vključijo v ciljno skupino svoje kampanje in vam prikazujejo svoje oglase. Ste vedeli, da vas lahko preko Facebooka oglaševalec najde, če ste izdelek dali v košarico in ga tam pustili brez opravljenega nakupa? No, za to lahko poskrbi podatek, zabeležen v piškotku. Ker podatka o vaši identiteti Facebook oglaševalcem ne razkrije in so dostopni samo preko Facebookove platforme, se ti piškotki imenujejo tudi “third party cookies” (piškotki tretjih strani).

Google Chrome in napovedane spremembe

Razvijalci Googlovega Chrome brskalnika so že pred časom najavili, da sčasoma piškotkov tretjih strani sploh ne bodo več dovolili. Če bo spletna stran želela naložiti ta piškotek, bo Chrome to preprečil ne glede na morebitno soglasje uporabnika.

Uporabnik sam s tem ne bo prikrajšan, bodo pa ob dragocene podatke oglaševalci, ki so na ta način zgradili celoten sistem ciljnega oglaševanja svojim potencialnim kupcem. Razlogi za takšno odločitev razvijalcev pri Chromu naj bi bili zvišana pričakovanja uporabnikov interneta glede zasebnosti in transparentnosti glede nadaljnje uporabe njihovih podatkov.

A če na zadevo pogledamo z vidika interesov, utegnejo biti razlogi za Googlovo odločitev tudi – ali pa predvsem – v povsem strateško-ekonomskih odločitvah, ki bodo Googlu omogočili tržno prednost pred oglaševalskimi tekmeci. Ne pozabimo, da je ta eden od največjih svetovnih oglaševalcev, h kateremu se že zdaj stekajo ogromne količine oglaševalskega denarja.

Kakšne bodo alternative za oglaševalce?

Povsem jasno je, da imajo prav podatki o obiskanosti, spletnih nakupih, puščenih izdelkih v košaricah za oglaševalce izjemen pomen. Z njimi lahko dosežemo tiste uporabnike, ki jih naš izdelek dejansko zanima, s tem izboljšamo kvaliteto oglasov in tako znižujemo stroške svojih kampanj. Trenutno kaže, da bo Chrome svojo napoved izvedel leta 2023, tako da je za pripravo še nekaj časa.

Če oz. ko bo napoved dokončno uresničena, pa se bomo morali pri oglaševanju zanašati predvsem na podatke, ki jih bomo zbirali sami: elektronske naslove uporabnikov, naročnine na različne tipe newsletterjev (razdeljeno smiselno po področjih zanimanja), telefonske številke kupcev in podobno, ki jih bomo lahko uporabili pri direktnem marketingu brez zanašanja na tretje ponudnike.

Začnimo jih torej zbirati čim prej in sistematično, a v skladu z GDPR (sicer ne bodo koristni, ker jih ne boste smeli uporabljati).